Categories
Nekategorizirano

Gregorjevo

Uvod

Ko pride mesec marec, se marsikje na Slovenskem začnejo zaključne priprave na spuščanje gregorčkov. S to tradicijo še danes oznanjamo prihod pomladi in daljšanje svetlega dela dneva. Nekdaj je bil to čas, ko naj bi čevljarji, kovači in drugi rokodelci, predvsem v krajih na Gorenjskem, nehali delati ob umetni svetlobi – torej svetlobi, ki so jim jo dajale sveča, petrolejka ali druge luči.

Slika 2: otroci pri spuščanju gregorčkov

Jedro

Praznovanje gregorjevega sodi v pomladni čas. V čas, ko se po zimskem mrazu prebuja narava. Dnevi se daljšajo, noči krajšajo, postaja vse topleje in okolica spet ozeleni. Pomlad se začne z mesecem marcem, ki danes med pomembnejšimi prazniki poleg dneva žena in materinskega dneva prinese god sv. Gregorja. Na ta dan, 12. marca, pravimo, da se ptički ženijo. To je tudi čas, ko ponekod na Gorenjskem in v okolici Ljubljane po vodi ljudje spuščajo hiške, cerkvice, barčice in druge predmete, v katerih je luč, ki jo daje sveča. S tem naznanjajo prihod dela leta, ko je sonce dovolj dolgo na obzorju, da nekoč rokodelcem ni bilo več treba delati ob luči, vse do godi sv. Martina 29. septembra, ko se dan ponovno začne krajšati . Na predvečer godu sv. Gregorja so »vrgli luč v vodo«, kot še danes rečejo marsikje, da je ta odnesla stran zimo in z njo delo ob slabi razsvetljavi. Na tej podlagi sloni praznovanje gregorjevega, kakršnega poznamo danes v Tržiču, Kropi, Kamni Gorici, Železnikih in nekaterih drugih krajih na Slovenskem. Poleg Slovenije pa podoben praznik, ob katerem ljudje prav tako spuščajo različna plovila s svečami po vodi, vidimo v mnogih državah po celi Evropi (npr. v Nemčiji, Švici, vzhodni Franciji, Češki, Makedoniji itd.).

Šega se je preoblikovala v prireditev, v kateri sodelujejo predvsem otroci iz širšega okolja, kot gledalci se jim pridružujejo njihovi starši in ljudje, ki prihajajo od drugod, da bi počastili spomin na čas, ko ljudje še niso poznali električne razsvetljave, ali da bi zgolj prijetno preživeli popoldne in večer v okolju, kjer se dediščina prepleta s sodobnostjo. Navada ima ključen pomen pri združevanju generacij. Starši in stari starši skupaj z otroki in vnuki izdelujejo gregorčke, nekateri tudi že več tednov pred samim praznikom. Na predvečer godu sv. Gregorja, in sicer 11. marca, se zberejo skupaj ob bregu rek in potokov ter v vodo spustijo svoje hišice in vse vrste drugih plovil. Izdelava gregorčkov ni niti najmanj zapletena, saj jih lahko izdelujejo že predšolski otroci. Najlažje je, če začnemo z osnovo iz stiropora ali lesa, da bo hiška dejansko obstala na vodi. Nato na podlagi iz kartona ali papirja naredimo samo hiško, ki je lahko povsem povprečna, ali pa tudi izvirna. Seveda mora imeti hiša le stene, saj moramo na sredi pustiti prostor za svečo. Na koncu pa celoten izdelek popestrimo še z barvami. Nekateri izdelajo gregorčke le za spust po reki, ti so po navadi bolj enostavni. Spet drugi pa vložijo v projekt veliko časa in izdelajo prave umetnine, ki jih je skoraj škoda spustiti v vodo.


Izraz gregorjevo uporabljamo kot pojem, ki pokriva šege in navade, vezane na god sv. Gregorja. S tehničnim terminom spuščanje gregorčkov pa označujemo šego, vezano na predvečer godu sv. Gregorja, ko gre »luč v vodo«, in njeno sodobno pojavnost. Za prireditve, ki so se razvile na podlagi kulturne dediščine, velja, da jim koristi rast iz korenin, ki so jim dale življenje. Korenine, iz katerih je zraslo spuščanje gregorčkov pa so na srečo stare, močne in zelo globoke, zato lahko verjamemo, da se o praznik obdržal še mnogo generacij. Podobno navado, ob začetku pomladi, lahko opazimo že v predkrščanskih časih. Najstarejši zapisi o spuščanju osvetljenih predmetov po vodi na god sv. Gregorija, pa na slovenskem etničnem ozemlju segajo v sredino 19. stoletja. Izraz gregorčki, s katerimi so označeni predmeti, ki jih ljudje (predvsem otroci) na predvečer gregorjevega spustijo po vodi, se je uveljavil v zadnji tretjini 20. stoletja. Zapisan je bil že leta 1942 v Slovenčevem koledarju, leta 1944 v knjigi Pod vernim Krovom in leta 1952 v Narodopisju Slovencev. Danes pa se je šega preoblikovala, predvsem v turistično prireditev, ki se je iz krajev kot so Tržič, Kropa, Kamna Gorica, Železniki in Ribnica začela širiti po celi Sloveniji, vse od Ljubljane do Maribora.

Slika 3: Gregorjevanje v Ljubjani

Zaključek

Kot Tržičana me bo ta šega vedno spomnila na moj domači kraj in na čas, ko smo se vsi zbrali skupaj in proslavljali konec mrzlih in temnih dni. Gregorjevo se mi res zdi dobra in zabavna navada, ki upam, da ne bo nikoli pozabljena.

Summary

On the eve of the feast of St. Gregory (12 March) some places in Slovenia (Tržič, Kropa, Kamna Gorica, Železniki and elsewhere) have a custom in which children set burning objects, including pretty model houses with candles burning inside them, afloat on a river, stream or pond. This was a symbolic way of announcing the arrival of spring and the lengthening of the day. It was also significant that from this day until the feast of St. Martin (29 September) craftsmen did not need to work with the aid of artificial light sources as the day was long enough for them to work from dawn until dusk. The oldest records of setting illuminated objects afloat on the feast of St. Gregory on Slovenian ethnic territory date back to the mid-19th. Similar customs of setting lights afloat were known elsewhere in the world (in Bavaria, Switzerland, eastern France, the Czech Republic, Macedonia etc.). This pre-Christian ritual has become a custom, which has in turn become a tourist attraction that lives on in more than ten different places in Slovenia. In some places it is developing on the basis of the local custom (Tržič, Kropa, Kamna Gorica, Železniki, Ribnica etc.) while also spreading to other places (Ljubljana, Vrhnika, Maribor etc.).

Pisni viri

• KNIFIC, Bojan. 2017. Gregorjevo: ko gre luč v vodo in se prične pomlad. Tržič: Tržiški muzej. 9789619283868.

Slikovni viri

• Slika 1: Radio ekspres – Gregorčki zapluli po Ljubljanici [citirano 14. 12.2020; 14:45] https://www.radioekspres.si/wp-content/uploads/2015/03/gregor%C4%8Dki-24urcom.jpg


• Slika 2: Potovanja.over.net – Gregorjevo: Miti, izleti in legende [citirano 14. 12.2020; 14:47] https://potovanja.over.net/wp-content/uploads/2017/03/gregorjevo.jpeg


• Slika 3: Rove.me – Gregorjevo 2021 [citirano 14. 12.2020; 14:48] https://images.rove.me/w_740,q_85/rsoewhprwaiciqq2eqrf/slovenia-gregorjevo.jpg